»To je film o dobrih ljudeh. Vsi ti v teh uradih in nasploh vsi hočejo pomagati. Vsak bi nekako pomagal, ampak … 'Joj, ne da se. Zakon nam prepoveduje. Ne moremo.'«

»Šlo je za besedo ali dve z nekakšnim e-jem, čeprav sem se ga menda dobro naučila.«

»Vse skupaj je po moje trajalo kakšnih deset let, ampak film je končno tukaj, tako da pozabimo zdaj na to.«

»Zdaj predlagamo novelo tega zakona, ki bi bila v bistvu okleščena vseh teh pravzaprav nedopustnih oteževalnih pogojev.«

»Primerjal sem to epizodo in ugotovil, da so bile izbrisane vse replike, ki se nanašajo na to, da je Rossova nekdanja žena Carol lezbijka.«

»Ne vemo sicer, koliko ljudi bi bilo zainteresirano še za ta status, vemo pa, da obstajajo ljudje, ki so ves ta čas tudi v Sloveniji, ki živijo 33 let, brez vsakršnega statusa.«

»Bila sem preveč transparentna.«

»Namreč, kakor je ponovil že v številnih intervjujih, se je scenarija in poskusa njegove realizacije prvič lotil že skoraj pred dvema desetletjema, a takrat odločevalci zanj še niso hoteli slišati.«

»Tako sem vesel, da sem v tem filmu. Praktično vse mi je pogodu, stari. Obstaja vidik Duda, h kateremu sem stremel – pristen je, kajne? On je, kar je, in to je vse. Čudovit tip je.«